Kako gledati abstraktno umetnost

Pravega odgovora ni

Pred abstraktno sliko ima veliko ljudi občutek, da bi morali nekaj razumeti, pa ne razumejo. Ta občutek je pogost in nima nobene podlage. Abstraktno delo ne skriva podobe, ki bi jo bilo treba uganiti, in nima enega samega sporočila, ki bi ga znali prebrati le poznavalci. Je preplet barv, oblik, tekstur in gibov roke, in to, kar se zgodi med njim in tistim, ki ga gleda, je za vsakogar drugačno.

Karla to pove bolje od nas:

Verjamem, da umetnost nima ene same razlage. Vsak na sliki vidi nekaj drugega, v njej najde svoja čustva in odkrije pomene, ki jih drugi morda ne bi našli.

Ustvarjam svobodno. Vsak lahko v tem, kar slikam, najde svojo lastno zgodbo.

Karla

Začnite pri tem, kar čutite, ne pri tem, kar mislite

Preden začnete iskati pomen, bodite pozorni na prvi odziv. Vas delo pomiri ali vznemiri? Vas vleče bliže ali potrebuje razdaljo? Vas spominja na kakšen kraj, letni čas, temperaturo? Napačnih odzivov ni. Če ne občutite ničesar, je tudi to veljaven odgovor: morda to delo ni za vas, bo pa kakšno drugo.

Glejte od daleč, nato od blizu

Abstraktna slika ima običajno dve življenji. Od daleč se vidi kompozicija: kam vodijo črte, kje je težišče, ali obstaja središče ali pa se vse razprši proti robovom. Na sliki „Zlata žila“ na primer zlat pas diagonalno preseka platno in mu da smer. Na sliki „Jesenska plima“ se vse vrti okoli središča.

Od blizu se pokaže povsem drugo delo: relief barve, plasti, drobna naključja, materiali. Splača se približati, dokler ne vidite teksture, nato pa se počasi odmakniti in začutiti, kako se podrobnosti znova sestavijo v celoto. Prav temu so namenjene fotografije detajlov pri vsakem delu.

Sledite barvi, teksturi in gibanju

Če potrebujete rdečo nit, si zastavite tri preprosta vprašanja:

• Barva: katere barve prevladujejo in katere se pojavijo le v drobnih dotikih? So tople ali hladne? Je katera barva videti, kot da stopa naprej?
• Tekstura: je površina gladka ali reliefna? Se sveti ali je mat? Bi se je radi dotaknili?
• Gibanje: ali pogled obstane na enem mestu ali ga nekaj vodi z ene strani na drugo? V ravni črti, diagonalno, v krogu?

To ni preizkus. To so le načini, kako upočasniti in gledati dlje kot tistih nekaj sekund, ki jih navadno namenimo podobi.

Pogovarjajte se o tem, kar vidite

Gledati delo skupaj z drugo osebo je dober način, da odkrijete več. Na glas povejte, kaj vidite, tudi če se zdi malo: „to me spominja na morje“, „tukaj je, kot da bi bila svetloba“. Opazili boste, da druga oseba vidi drugačne stvari in da se nobeden od vaju ne moti. Strokovnega besednjaka ne potrebujete. Preproste besede zadostujejo in so pogosto prav one najbolj zadete.

Pustite, da se delo spreminja z vami

Sliko, ki jo obesite doma, boste gledali zjutraj in zvečer, v dobrih in slabih dneh. Povsem normalno je, da se spreminja tisto, kar v njej vidite. Lahko se zgodi, da po nekaj tednih opazite obliko ali barvo, ki je bila tam že od začetka. To je ena najlepših plati življenja z izvirno umetnostjo: delo se ne izčrpa.

Če vam katero od Karlinih del ostane v mislih, se vrnite k njemu, oglejte si podrobnosti in si ga predstavljajte na svoji steni. Vse drugo je na vas: vsak lahko v tem, kar slika, najde svojo lastno zgodbo. Umetnico lahko bolje spoznate na strani O Karli.